Spartakov upor

V grobem je stvar nekako takšna: nekdo (ponavadi prijatelj, lahko pa tudi neka tretja oseba) pošlje povabilo na nek “zanimiv” portal, naslovnik povabilo sprejme in tam ustvari svoj osebni profil. Na njem se najde od osebnih podatkov (ime, starost, kraj bivanja, e-mail,…) do interesov in zanimanj dotične osebe. Še dodajanje in iskanje prijateljev je vse prej, kot pa napor: enostavno vpišeš svoj e-mail in posreduješ geslo, vse ostalo ti potem dokonča aplikacija sama.

Ampak kakšno je tveganje, da bodo ti podatki uporabljeni v kakršne koli namene? Točnih informacij seveda ni, ampak o tem je bilo že veliko napisanega - od blogerjev in njihovih osebnih mnenj, do strokovnjakov, ki lahko svoje “analize” podkrepijo s konkretnimi dejstvi ali celo dokumenti.

Zadnje čase najbolj popularen primer je Facebook, ki je vpleten v marsikatero afero:

- najbolj je zaslovel z afero Microsoft in njegovim nakupom 1.6% deleža Facebooka (vir: Microsoft invests $240 million in Facebook). Gre v tem primeru res “samo” za delež 15 milijard $ vrednega sistema, ali gre tudi za prodajo informacij? Marsikdo bo rekel da gre za “Teorijo zarote“, ampak možnost prodaje informacij le ni izključena.

- pogoji uporabe storitve in izjava o zasebnosti: Primer odstavka

“We may use information about you that we collect from other sources, including but not limited to newspapers and Internet sources such as blogs, instant messaging services and other users of Facebook, to supplement your profile.”

Torej se lahko kakršne koli informacije s Facebooka objavijo oz. uporabijo kjerkoli drugje in te pogoje vsak uporabnik dejansko sprejme ob prijavi.

- ustanovitelj Mark Zuckerberg je bil deležen tudi tožbe s strani Connectu.com: njegova aplikacija naj bi bila osnovana na izvorni kodi omenjene strani.

Poznani pa so tudi mnogi drugi primeri kot so Hi5.com, MySpace, Yaari - s slednjim imam tudi sam bolj “nadležno” izkušnjo: Ko sem ob prijavi navedel email in geslo (te poteze sploh ne bi komentiral, ker me je sram - še posebej zato, ker se tudi po stroki gibljem v računalniških in internetnih vodah…), so bila vabila na Yaari avtomatsko poslana vsem kontaktom, ki sem imel shranjene v poštnem predalu. Brez kakršne koli potrditve, vprašanja ali česar koli podobnega. (Vsem, ki so bili deležni tega “mojega” vabila se še enkrat iskreno opravičujem). V glavnem, geslo za email je bilo še tisti hip spremenjeno, Yaari račun pa onemogočen.

Sam sem preko teh “aplikacij za mreženje” prišel v kontakt z ljudmi, o katerih že lep čas ni bilo ne duha, ne sluha - stvar le ni v celoti tako črna. Je pa vsekakor potrebno biti previden in vse skupaj malce jemati z rezervo - nihče namreč točno ne ve, kaj se v ozadju dejansko dogaja.

Nekaj zanimivih besedil na to temo Facebook-a:

• Facebook to users, developers: Facebook RULES, really
• The criticism of Facebook
• Why Facebook is scarier than Google
• BigWhale: Facebook, Spambook
• Had: Facebook - pogled z druge strani

Za konec pa še kratek informativni filmček o Facebooku - vreden ogleda.