Nasilje med mladimi
Trenutno gledam Trenja (no ja… na pol) in sam pri sebi nekako ne najdem nobene “kulturne” rešitve, kako bi lahko preprečili tako in podobno nasilje v prihodnosti. Edina stvar, ki mi pade na pamet je poteza, da se namesto npr. dveh varnostnikov zaposli dodatne 3, opremljene s pendreki. Čim bi bila zaznana kakršna koli oblika nasilja med otročjadjo, pa samo na juriš po njih! Če takega postavljača doma “tastari” niso mogli na primeren način vzgojit, ga naj pa varnostnik (ali pa učitelj) prebuta, da bo vedel, kaj lahko in česa ne sme. Pri takem osebku na kulturen način in s pogovori/razgovori ne enostavno ne moraš doseči nič, saj se mu (po domače rečeno) jebe za vse pridige in listke, kjer na vrhu piše “ukor”. Starši so pa itak poglavje zase…
Ok, upam, da naključni bralec zgoraj napisanega ni vzel dobesedno, ampak kot idejo, da je nekako treba udarit po tistemu, ki svojo moč izraža nad šibkejšim - vsa ta “moč” pa se še posebej izrazi z dejstvom, da v veliki večini primerov pride do situacije 2 mačota (ali več) proti enemu revežu, ki nastrada. Zasledil sem celo izjavo, da je en od “nasilnežev” za svoja dejanja dobil navdih po filmih Jackass… Svašta!
Drugače pa vsi od prisotnih pametujejo, zakaj nihče (”žrtev” ali pa kdo od njegovih staršev) dogodkov ni prej prijavil. Me prav zanima, koliko “revežev” se upa komu karkoli povedat, če ga vsak dan posebej maltretira 5 osebkov z grožnjo, da ga bodo v tem primeru polomili.
Nekako se strinjam s tem sociologom v Trenjih, ki je izjavil, da danes precej mladostnikov sploh nima dodelane svoje identitete, kot jo v splošnem poznamo - po domače rečeno: nimajo družbenega lajfa! Oni živijo v virtualnih svetovih, kot so TV, internet in podobnih, ne poznajo čustev (občutka krivde, odgovornosti) - ravno jim je za vse.
Če pa pokomentiram starše (tistih, ki zganjajo traparije in tistih, ki nastradajo), je pa stvar sledeča: v enem primeru so preveč zaščitniški, v drugem pa premalo - starši prvih so mnenja, da “Naš Mihec pa že ni tak!”, drugi pa ne naredijo nič, da bi se stvar vsaj kam premaknila - bodisi zaradi strahu, da bi otrok še kdaj bil deležen kakšne traparije, bodisi pa zato, ker enostavno nočejo “letat” od ravnatelja, do kriminalista in do policije. Mislim, da se noben ne zaveda resnosti takih situacij…
Vrhunec oddaje je pa anketa! Govora je o takih in drugačnih oblikah nasilja ampak anketa se pa glasi “Bi podprli prepoved uporabe mobilnega telefona med poukom?”. Halo? Ni to že uveljavljeno?
*Disclaimer: post vsebuje veliko posploševanj - tega se kot avtor zavedam; niso mišljeni vsi starši in vsi dijaki, obstajajo izjeme in tega nikjer ne zanikam. Samo toliko, da se ne bo kdo prehitro v to spotaknil 
RSS Slovenščina
Powered by FireStats
Sicer nisem spremljala omenjene oddaje, ampak se o tem problemu sliši na vsakem koraku …
Morda smo res nekoliko krivični, če trdimo, da je bilo v “naših časih” čisto drugače, vendar se je v parih letih položaj zelo spremenil. Znanost in tehnika napredujeta tako hitro, da imamo težave s tem, da ne pozabimo, kdo pravzaprav smo. Da smo namreč ljudje. Pozabljamo, kaj je pomembno in s tem izgubljamo starodavne vrednote. Morda je razlika med našo generacijo in tistimi nekoliko mlajšimi le v tem, da smo imeli to srečo, da se še spominjamo, kako je živeti v svetu brez telefona, računalnika, avtomobilov …, iz česar sledi, da vemo, da so vse to le pripomočki, sredstva, ne pa smisel življenja in absolutna nujnost.
Mislim, da problem nastane zaradi izkrivljanja vrednot. Res je vprašanje, kaj je danes sploh še pomembno. Kakšne cilje imamo - kot posamezniki in kot družba? Zakaj smo ljudje nenadoma postali kritiki, namesto da bi se trudili (in to najprej pri sebi)?
Nisem antropologinja, sociologinja in psihologinja, da bi razumela, zakaj se, odkar velja “Otrok se ne sme tepsti!” med mladino pojavlja vedno več nasilja (ali pa se mi to samo zdi?). Kam je izginilo spoštovanje, kje je avtoriteta, ki se nam danes zdi tako negativen pojem …? Ne vem, zakaj, odkar imajo mladi nešteto veliko priložnosti, nekateri niti približno ne vedo, kaj si želijo v življenju.
Pojavlja se mi nešteto vprašanja, na katera nimam odgovora …
Me pa res zanima …
April 16th, 2007 at 12:12 am
Mici, na večino lastnih vprašanj si si že sama odgovorila - ni vrednot, spoštovanja, ni avtoritete. Med odraščanjem moraš tudi vsake toliko časa “dobit po prstih”, gledano dobesedno ali pač kot prispodobo. Slavni citat “Ne veš, kje je meja, dokler je ne dosežeš” bi bil tukaj kar na mestu.
Kar se pa tiče trditve “otrok se ne sme tepsti”, bi se pa dalo o tem kar razglabljat… Glede na takšne in drugačne pravice se otroka še grdo pogledat ne sme, brez da bi dobil kakšen “poseben obisk”. In “mulčki” se pač tega dobro zavedajo in znajo to izkoristit.
April 16th, 2007 at 7:12 pm
jaz osebno mislim da se bo na sočloveka spravil samo človek, ki je nezadovoljnem sam s sabo, s svojo samopodobo in ki je do konca zakompleksan, ali pa kakorkoli bolan. in tega ne bomo mogli nikol popolnoma prepreciti, pa naj naredimo karkoli.
April 22nd, 2007 at 1:42 pm
Hm… Jaz bi rekel, da se na druge spravljajo bolj tisti, ki nujno hočejo zadovoljit svojo potrebo po potrditvi in izražanjem svoje “nadmoči”. Nezadovoljni in zakompleksani se pa ponavadi zapirajo sami vase in (kar se tega konteksta tiče) ne škodujejo (toliko) ostalim okoli sebe.
Se pa popolnoma strinjam z zadnjim stavkom - NIKOLI ne bomo mogli tega povsem preprečiti, naj se naredi karkoli. Se pa ta pojav lahko precej zmanjša in sicer na način, da se postavi stroge ukrepe v primeru kršitve npr. šolskega hišnega reda, postavljene ukrepe pa se javno predstavi in se jih dosledno izvaja. Po domače povedano - nujno mora obstajati nekdo (ali nekaj), koga/česa se bojo ljudje bali; že večkrat je bilo omenjeno, da enostavno ni avtoritete. Brez avtoritete pa nastane kaos. Pika. Žal je tako…
April 22nd, 2007 at 7:37 pm